Violina je godalo, ki so mu včasih pravili tudi gosli ali škant. Glasbilo izhaja iz renesančnega inštrumenta, imenovanega viola oz. viola da braccio. Danes sta violina in viola godali s štirimi strunami. Videti sta si precej podobni, zato jima nekateri pravijo, da sta tesna bratranca. Obe glasbili se pri igranju držita pod brado, nanju pa se igra z lokom.
Prva znana izdelovalka violin in viol je bila Andrea Amati, ki je inštrumente začela izdelovati v zgodnjem 16. stoletju. Prve oblike violin in viol so bile uporabljene za kopiranje sopran in alt glasov opernih in zgodnjih zborovskih del, kasneje pa so se sčasoma preoblikovale v moderne različice.
Čeprav sta si glasbili zelo podobni, pa med njima obstaja kar nekaj razlik, zaradi katerih izstopata drug od drugega z enako močnimi in edinstvenimi glasovi. V nadaljevanju boste spoznali 5 glavnih razlik med violino in violo.
1. Velikost
Če postavite violino in violo drugo ob drugo, lahko hitro ugotovite, da je viola večja od violine. Viole so dolge med 38 in 48 cm, medtem ko standardna dolžine violine znaša 35,5 cm. Viola je tudi širša od violine. Običajno lahko violo dobite v 4 različnih velikostih, violine pa je možno najti v kar devetih različnih velikostih.
Na trgu boste našli tudi viole za začetnike oziroma za otroke. Njihova dolžina znaša okoli 30 cm. Večina otrok najprej začne igrati na manjši violini in kasneje preide na večjo violo.
2. Lok
Tudi lok se pri violini in violi razlikuje. Čeprav so viole večje, pa se pri njej uporabljajo krajši loki kot pri violini. Teža lokov za violo se razteza med 70 in 74 grami, za violino pa nekje med 58 in 61 grami.
3. Strune
Tako viola kot violina sta godalna inštrumenta s štirimi strunami. Le električna violina in viola imata lahko šest strun. Strune na obeh glasbilih so uglašene s finim uglaševalcem na repu ali z žebljičkom v zatičnem polju. Strune za violo so ponavadi debelejše, kar zahteva hitrejši tempo loka in tudi večjo težo.
Strune za violino so G, D, A in E, pri čemer je E najvišji, G pa najnižji. Na drugi strani pa strune za violo predstavljajo tone C, G, D in A, pri čemer je A najvišji in C najnižji. Dejstvo, da viola igra v nižjem obsegu od violine, je prav tisto, kar privlači marsikaterega glasbenika.
4. Notni obseg
Ker so strune na vsakem inštrumentu različne, se razlikuje tudi razpon not, ki je ena od najznačilnejših lastnosti, ki loči violino od viole. Violine lahko dosežejo višji glas kot viole, saj imajo struno E, ki doseže najvišji glas. S tem se je violina uveljavila kot pomemben solistični tip inštrumenta, ki je s svojim glasom zelo podoben sopranskemu glasu.
Violin glas dosega nižje glasove, zato se uporablja le kot harmonična vrsta glasbila.
5. Zvok
Viola ima zaradi svoje oblike in spodnje C strune globlji in mehkejši zvok kot violina. Obstaja veliko not, ki si jih violina in viola delita, na primer note na godbah G, D in A, toda zvok viole zveni drugače, bolj mračno.
Viola je sicer nekoliko večja od violine, obe pa imata v orkestrih pomembno vlogo. Violine v orkestrih dodajo melodični del, medtem ko viole sestavljajo del harmonije. Oba inštrumenta imata različen položaj sedenja v orkestru. Prvi violinisti sedijo levo od dirigenta, za njimi so drugi violinisti. Medtem ko na desni strani sedijo violončelisti, violisti sedijo med violončelom in drugo violino, proti sredini odra.
V orkestru obstaja samo en odsek viol, medtem ko so violine edini godalni inštrument, ki ima dva odseka v simfoniji.