Gradnja lesene hiše poteka skozi več med seboj povezanih faz, zato je dobro že na začetku razumeti celoten proces. Prve odločitve niso povezane samo z videzom objekta, temveč tudi z velikostjo, razporeditvijo prostorov, značilnostmi parcele in finančnimi možnostmi. Ko so te osnove usklajene, se lahko projekt začne razvijati v smeri, ki vodi proti dejanski izvedbi.
Pri leseni gradnji je velik del konstrukcije pripravljen že pred prihodom na gradbišče, kar omogoča zelo organiziran potek montaže. Kljub temu se hiša ne začne z montažo sten, saj je pred tem treba urediti dokumentacijo, temelje, priključke in dostop. Vsaka faza vpliva na naslednjo, zato se dobro načrtovanje pokaže predvsem v manj zapletih med izvedbo.
1. Ideja in načrtovanje
Začetna faza je namenjena oblikovanju osnovne predstave o leseni hiši, ki jo želimo zgraditi. Določimo približno velikost, število etaž, razporeditev prostorov ter način povezovanja notranjosti z vrtom. Hkrati razmislimo o prihodnjih potrebah, saj mora zasnova ustrezati načinu življenja tudi čez več let in ne samo trenutnim željam.
V tej fazi preverimo tudi značilnosti parcele, orientacijo, dostop in prostorske omejitve. Če je zemljišče ozko, nagnjeno ali drugače zahtevno, se mora temu prilagoditi že prva zasnova. Dobro je, da se arhitekturne odločitve sprejemajo skupaj z razmišljanjem o konstrukciji, saj s tem preprečimo rešitve, ki bi bile pozneje tehnično ali finančno nesmiselne.
2. Projekt in dokumentacija
Ko je osnovna zasnova potrjena, se pripravi projektna dokumentacija, na podlagi katere potekajo nadaljnji postopki. V njej so določeni oblika objekta, konstrukcija, instalacije, energetske rešitve in drugi tehnični elementi. Pomembno je, da se že v tej fazi uskladijo tudi mesta odprtin, napeljav in opreme, ker so spremembe po začetku izdelave konstrukcije zahtevnejše.
Pred začetkom gradnje lesene hiše je treba pridobiti potrebna dovoljenja ter urediti pogoje, povezane s parcelo in priključki. Postopek vključuje tudi sodelovanje z različnimi strokovnjaki, ki pripravljajo posamezne dele projekta.
3. Priprava temeljev
Pred montažo lesene konstrukcije mora biti pripravljena kakovostna in natančno izvedena temeljna podlaga. Glede na projekt se izvede temeljna plošča ali druga ustrezna rešitev, pri čemer se že vnaprej pripravijo preboji in priključki za instalacije. Natančnost je pomembna, ker se leseni elementi izdelujejo po določenih merah in morajo na gradbišču pravilno nalegati na pripravljeno osnovo.
V tej fazi uredimo tudi dostop za gradbeno mehanizacijo, odvodnjavanje ter druge zunanje priprave, ki jih kasneje težje izvajamo ob že postavljenem objektu. Temelji morajo biti pred nadaljevanjem dovolj pripravljeni za montažo. Morebitna odstopanja je najbolje odpraviti še pred prihodom lesenih konstrukcijskih elementov.
4. Montaža lesene konstrukcije
Ko so temelji pripravljeni, se začne ena najbolj prepoznavnih faz lesene gradnje, saj objekt v kratkem času dobi svojo osnovno obliko. Na gradbišče prispejo stenski, stropni in strešni elementi, ki so bili predhodno izdelani glede na projekt. Ekipa jih nato zaporedno postavlja, povezuje in utrjuje, dokler konstrukcija ne tvori zaprte celote.
Hitrost montaže je ena večjih prednosti tega načina gradnje, vendar zahteva dobro pripravljeno logistiko. Dostop za tovornjake, prostor za dvigalo in zaporedje dobave morajo biti določeni vnaprej, da delo poteka brez nepotrebnih prekinitev. Po postavitvi lesene konstrukcije sledijo strešna zaščita, stavbno pohištvo in drugi elementi, s katerimi hišo postopoma zaščitimo pred vremenskimi vplivi.
5. Notranja dela in vselitev
Po zaprtju objekta se začnejo instalacijska in zaključna dela, pri katerih se lesena hiša postopoma spreminja v bivalni prostor. Uredijo se električne in strojne napeljave, ogrevanje, prezračevanje, notranje obloge, estrihi ter talne površine. Nato pridejo na vrsto kopalnice, notranja vrata, slikopleskarska dela in druga oprema, ki določi končni videz prostorov.
Pred vselitvijo pregledamo izvedbo ter preverimo delovanje naprav, instalacij in vseh pomembnih delov hiše. Morebitne pomanjkljivosti je najbolje zapisati in odpraviti še pred prevzemom, saj je poznejše usklajevanje bolj zamudno. Ko so dela zaključena in so izpolnjeni pogoji za uporabo objekta, sledi vselitev, s katero se večmesečni proces načrtovanja in gradnje spremeni v prijetno bivanje.























